|
written
by Kolden Manuel
illustrated
by Gué
Mahs mie pwutak emen me paiamwahuehr oh warankihda
sohp pwoat. E ahpw keradahr loale oh pekiher ekei ren iangada pwehki
e sohte kak kelepw tangaki sohpo. Ni ansou me re wie tangatang kohla
sohpo ahpw lelehr sahpw ehu me sohte tuhke powe. Re ahpw kilangadahr
kutohr ehu oh emen irail iei Makwei aleier kutohro oh pwalangpeseng
oh inimadahr kisin mahn me mi loaleo.
Minit kei mwuri re ahpw kehndahr kisinieng kalaimwun.
Sohte pwand lapalahn ikel riemen pa pihrdo. Ikel oko esehdahr me
ara kutohro ohlahr. Ira pihrlahngete nansapw oh wahda lapalahn takai
riau, pihrkieilahngete sohpo kadardieng powe. Ehu takaio kirisih
sohpo ah ehu inenehte nan lukepen sohpo rihspeseng. Tohn sohpo koaros
mehla a ohl me were sohpohte me pitila. E papkihda ekis dinapw en
sohpo oh pampapehr oh lel deke ehu.
Pwutak me were sohp ohlao ahpw kommoalehr pohn
deke wet oh mwuri ahpw pil dawihseliher nan sahpwet, nan werengen
deke wet direki wahntuhkehn mwenge tohto. Ni a kohlongala nan mwetwelo
ahpw tuengehr ohl mah men, pwutako kohlate rahmwahui ah ohlo itikete
moangeo. Pwutako idek dah me e mwomwohdki mwo, ah pwutako depedaiong
ohlo. Duen en ohlo a wehwehki dene en palikiralahng apali pihlo.
Ni en pwutako a kilang ohlo e wehwehkier me ohlo
udahn anahne sawas. Pwutako ahpw alehier, ohlo oh kapaikada, nin
doken ara wie alialu kohla nan pihlo ohlo ahpw sikid kipene neh
ko tepinweren pwutako. Pwutako kin kihrdi oh pwarada raparapahki
e elen esingek, e nanantihengehte oh lela palio pihlo.
Ohl laudo pil ndahiong en pil waseli nansapwo.
Pwutako ahpw pil wiahier. Ira ahpw alialu kohla oh pwutako diar
wahn grape kei oh ih idangid wiahla sakau. Ni ansou me ira alialuhla
pwutako ahpw nimehr oh sakaukihla kahkalek ni ah weua ohl laudo.
Ohlo ahpw pekiher, ni a sakaulahr ohlo sohla sikid tepinweren pwutako.
Ni en pwutako ah pehm me nehn ohlo sohlahr sikid tepin wereo, ahpw
sipedier ohlo oh ohlo pwopwidi nan pwehl sohla mwekid.
Pwutako ahpw aluhlahte kilangada ekei ienge ko
ahr mihmi apali sahpwo.
Ni ansou me re kilangada pwutako re inenen perenda
re ahpw wiahda oapwoat sohp oh sapahllang imwarailo. Irail koaros
pereperen mwuri pwehki me wiawihong irailehr ko koaros re pitisang.
ACTIVITIES
- Ohl me mi nan koasoai wet sohte
kak dake kelepw sohpo. Emen ienge kan en iang ih. Ke kak
koasoaiahda songen doadoahk dah kan me anahne aramas tohto?
E kaperen en kelehpw doadoahk de en iang ekei?
- Ni omw kin pasakapwala wasa kapw ehu,
ke mwein kin kilang sohng tohto. Dahme pahn wiawi ma ke
doahkeseli soang pwukat oh dahme kahreda ke sapeng ki due
men?
- Dahme ke lemehiong me kareiong ohlo
eh padikpene tepinweren pwutako?
- Ia wasa ke lemehiong koasoai wet wiawi
ie oh ia wasa nan koasoai wet me padakihong uhk men?
- Koasoai mehlel
pwoat met, dahme ke sapengki ei de soh? Dahme kin wiahda
ilok?
|
Ke ese me ni ansoun mwele ilok kin malaulausang
ni e kin angin? Kisinieng me wiahda ilok kan.
Ni omw kin kesihnenda oh kilang ilok kan
oh ele kin lemehiong me sehdo mwekimwekiddohng uhk. Ma ke
kilang mahn nansed, tehk pwehki mahno sohte mwekid ah e kohdate
kohdi iang sehdo. |
|
- Kihong pihl nan ehu dahlen kowe pouk
pohn pihlen. Dahme wiawi? Ia duen ilok e kin wiawihda, ehu
sohpin U.S. Navy kilang ehu ilok ileilehki meters silihsek
limau. Wekid ala we wet ong piht.
- Kilang pihl
me mi nan dahlen. Ni omw pouko, pihlo mwekid? Ni ansou me
kisinieng kin ipir sehd, sehdo kin mwekid?
|
Teacher: Ntingidi en seri kan pasapeng
seri kan
ni Blackboard, ihsnge me nda me sehdo kin
mwekid oh ihsme nda me sehdo sohte kin mwekid. Ansou me sohlahr
me re pahn akamaiki, padahkihong irail:
Kisinieng kin ipir sehdo oh wiahda ilok,
ari sehdo kin kohdahte kohdi ahpw e sohte kin mwekidsang ekis
wasa mwekidlahng ekis wasa. Kesehdi kisin takai nan delen
pihlo oh kawehwe mwekid wet.
Lab. work: Kihdiong ehu mwangasen nan wasa
ilokin kowe kilang, ia mwomwen en mwangaso
e mwekid? |
|