PREL Logo
PDF version (124k)

written by Kolden Manuel

illustrated by Gué


Mahs mie pwutak emen me paiamwahuehr oh warankihda sohp pwoat. E ahpw keradahr loale oh pekiher ekei ren iangada pwehki e sohte kak kelepw tangaki sohpo. Ni ansou me re wie tangatang kohla sohpo ahpw lelehr sahpw ehu me sohte tuhke powe. Re ahpw kilangadahr kutohr ehu oh emen irail iei Makwei aleier kutohro oh pwalangpeseng oh inimadahr kisin mahn me mi loaleo.


Minit kei mwuri re ahpw kehndahr kisinieng kalaimwun. Sohte pwand lapalahn ikel riemen pa pihrdo. Ikel oko esehdahr me ara kutohro ohlahr. Ira pihrlahngete nansapw oh wahda lapalahn takai riau, pihrkieilahngete sohpo kadardieng powe. Ehu takaio kirisih sohpo ah ehu inenehte nan lukepen sohpo rihspeseng. Tohn sohpo koaros mehla a ohl me were sohpohte me pitila. E papkihda ekis dinapw en sohpo oh pampapehr oh lel deke ehu.


Pwutak me were sohp ohlao ahpw kommoalehr pohn deke wet oh mwuri ahpw pil dawihseliher nan sahpwet, nan werengen deke wet direki wahntuhkehn mwenge tohto. Ni a kohlongala nan mwetwelo ahpw tuengehr ohl mah men, pwutako kohlate rahmwahui ah ohlo itikete moangeo. Pwutako idek dah me e mwomwohdki mwo, ah pwutako depedaiong ohlo. Duen en ohlo a wehwehki dene en palikiralahng apali pihlo.


Ni en pwutako a kilang ohlo e wehwehkier me ohlo udahn anahne sawas. Pwutako ahpw alehier, ohlo oh kapaikada, nin doken ara wie alialu kohla nan pihlo ohlo ahpw sikid kipene neh ko tepinweren pwutako. Pwutako kin kihrdi oh pwarada raparapahki e elen esingek, e nanantihengehte oh lela palio pihlo.


Ohl laudo pil ndahiong en pil waseli nansapwo. Pwutako ahpw pil wiahier. Ira ahpw alialu kohla oh pwutako diar wahn grape kei oh ih idangid wiahla sakau. Ni ansou me ira alialuhla pwutako ahpw nimehr oh sakaukihla kahkalek ni ah weua ohl laudo. Ohlo ahpw pekiher, ni a sakaulahr ohlo sohla sikid tepinweren pwutako. Ni en pwutako ah pehm me nehn ohlo sohlahr sikid tepin wereo, ahpw sipedier ohlo oh ohlo pwopwidi nan pwehl sohla mwekid.


Pwutako ahpw aluhlahte kilangada ekei ienge ko ahr mihmi apali sahpwo.

Ni ansou me re kilangada pwutako re inenen perenda re ahpw wiahda oapwoat sohp oh sapahllang imwarailo. Irail koaros pereperen mwuri pwehki me wiawihong irailehr ko koaros re pitisang.


ACTIVITIES

  1. Ohl me mi nan koasoai wet sohte kak dake kelepw sohpo. Emen ienge kan en iang ih. Ke kak koasoaiahda songen doadoahk dah kan me anahne aramas tohto? E kaperen en kelehpw doadoahk de en iang ekei?
  2. Ni omw kin pasakapwala wasa kapw ehu, ke mwein kin kilang sohng tohto. Dahme pahn wiawi ma ke doahkeseli soang pwukat oh dahme kahreda ke sapeng ki due men?
  3. Dahme ke lemehiong me kareiong ohlo eh padikpene tepinweren pwutako?
  4. Ia wasa ke lemehiong koasoai wet wiawi ie oh ia wasa nan koasoai wet me padakihong uhk men?
  5. Koasoai mehlel pwoat met, dahme ke sapengki ei de soh? Dahme kin wiahda ilok?

Ke ese me ni ansoun mwele ilok kin malaulausang ni e kin angin? Kisinieng me wiahda ilok kan.

Ni omw kin kesihnenda oh kilang ilok kan oh ele kin lemehiong me sehdo mwekimwekiddohng uhk. Ma ke kilang mahn nansed, tehk pwehki mahno sohte mwekid ah e kohdate kohdi iang sehdo.

  1. Kihong pihl nan ehu dahlen kowe pouk pohn pihlen. Dahme wiawi? Ia duen ilok e kin wiawihda, ehu sohpin U.S. Navy kilang ehu ilok ileilehki meters silihsek limau. Wekid ala we wet ong piht.
  2. Kilang pihl me mi nan dahlen. Ni omw pouko, pihlo mwekid? Ni ansou me kisinieng kin ipir sehd, sehdo kin mwekid?

Teacher: Ntingidi en seri kan pasapeng seri kan

ni Blackboard, ihsnge me nda me sehdo kin mwekid oh ihsme nda me sehdo sohte kin mwekid. Ansou me sohlahr me re pahn akamaiki, padahkihong irail:      

Kisinieng kin ipir sehdo oh wiahda ilok, ari sehdo kin kohdahte kohdi ahpw e sohte kin mwekidsang ekis wasa mwekidlahng ekis wasa. Kesehdi kisin takai nan delen pihlo oh kawehwe mwekid wet.

Lab. work: Kihdiong ehu mwangasen nan wasa

ilokin kowe kilang, ia mwomwen en mwangaso e mwekid?